Igrano – lutkovna predstava je govorila o dimnikarčku Nacetu:
Na strehah starih mestnih hiš stoji vse polno dimnikov. Iz nekaterih se v mrzlih dneh še vedno vali gost dim, spet drugi pa so na strehi samo še kot spomin na neke boljše čase. In med njimi živi dimnikarček Nace, ki skrbi, da so dimniki vedno čisti in da se dim vali naravnost proti nebu. Kadar pa se Nace ozre na ulico, tam stojijo ljudje in vzklikajo:
»Poglejte, dimnikar, brž se primimo za gumb! Danes je naš srečen dan.«
Zato dimnikarček Nace nekega dne žalosten skloni glavo in pravi:
»Sreča…
Le kaj je to sreča? Kakšna je? Še nikoli je nisem videl, ljudje pa kar naprej govorijo o njej. Zagotovo je lepa, ko se jim tako iskrijo oči, ko pomislijo nanjo. Ah, moram jo najti.»
Pa Nace za pomoč prosi starega mačkona in štorkljo. A njuna odgovora mu nista v pomoč. Ko na cesti zagleda fantiča, ki joka in išče gumbek, pa je na pravi poti, da ugotovi kaj je to sreča.
Gledališče Pravljičarna
