Rihard DolencRihard Dolenc se je rodil 31. januarja 1849. leta na gradu Rožnik, v Dolenčevi graščini v Podbrjah. Oče Bernard je moral skrbeti za veliko družino le s sredstvi, ki jih je prinašala kmetija. Tako je bil Rihard že od mladih nog seznanjen s področjem, ki si ga je pozneje izbral za poklic. Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, šestrazredno realko je začel v Ljubljani, dokončal pa jo je v Gorici. Veselje do kmetijstva ga je vodilo do višje kmetijske izobrazbe.

Doprsni kip Riharda DolencaV zgodovino Št. Vida in slovenske kulture se je zapisal kot kmetijski strokovnjak, šolnik in pisatelj. Bil je učitelj in ravnatelj kmetijske šole na Slapu pri Vipavi, prve kmetijske šole na Kranjskem in kasneje, ob preselitvi šole, na gradu Grm pri Novem mestu.

Dejstvo, da je sam napisal vse učno gradivo, ker primernih učbenikov ni bilo, samo še potrjuje, kako pomemben je bil za uveljavljanje umnega kmetovanja na Kranjskem. Šola na Slapu je pod njegovim vodstvom veljala za gospodarsko najbolj aktivno šolo v avstrijskem delu monarhije. Kot kmetijski strokovnjak je spisal veliko strokovnih in praktičnih knjig, priročnikov za sadjarstvo in vinogradništvo ter čebelarstvo in svilarstvo, ki je bilo v takratnih časih v razvojnem zanosu. Lahko bi trdili, da je bil Vertovčev naslednik. Med njegovimi strokovnimi knjigami in priročniki naj omenimo Sadjarstvo ali ovočarstvo, Navod kako naj se češplje suše in slivovec kuha ter Nauk kako zasajati vinske trte, da jih trtna uš ne more uničiti. Dolenc je s svojim poučevanjem, spisanimi knjigami in strokovnimi objavami v Novicah, Slovenskem gospodarju, Dolenjskih novicah in nekaterih nemških časopisih veliko prispeval k razvoju kmetijstva na Slovenskem.

Umrl je 5. februarja 1919 v Novem mestu. Rihardu Dolencu je leta 1999, ob 150- letnici rojstva in 80-letnici smrti, Krajevna skupnost Podnanos postavila doprsni kip na šembijskem trgu.

O naših krajih
Podružna cerkev sv. Hieronima na Nanosu

Cerkev Sv. Hieronima je najbolj oddaljena podružnica šembijske župnije. Leži na vzhodnem pobočju Nanosa, pod Grmado, na nadmorski višini 1018 m. Zaradi svoje lege je lepo vidna daleč po Vipavskem, Krasu in tudi z morja. V zvezi z njenim nastankom so se ohranile različne zgodbe in legende. Ena izmed teh je, da je na Nanosu, kjer danes stoji cerkev, v borni koči bival puščavnik Hieronim. K njemu se je po nasvete zatekalo obubožano ljudstvo, ki se je Hieronimu oddolževalo s hrano in najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Hieronim pa je v zameno svojo hvaležnost izkazoval s tem, da je zanetil kres na Grmadi, kadar se je bližala huda nevihta. V zahvalo naj bi mu pod Grmado ljudstvo postavilo cerkev.

Več