Zemljevid strani
Kontakt 
Med osebnostmi, ki so kraju vtisnile poseben pečat, je Matija Vertovec. Rodil se je 28. januarja 1784 v Jakulinih (Šmarje na Vipavskem). Po opravljenih bogoslovnih študijih je postal duhovnik. Sprva je služboval kot kaplan v Vipavi, potem na Planini nad Ajdovščino, od tam pa je bil premeščen v Št. Vid, kjer je deloval vse do svoje smrti.
Vertovec je bil odličen sejalec Božje besede, ljudski dobrotnik, pospeševalec kmetijskih dejavnosti, posebej vinogradništva in vinarstva, kemik, zgodovinopisec, fizik in astronom ter poljudni pisec. Med drugim je bil tudi predsednik šembijske kmetijske podružnice in skrbnik za redno cepljenje otrok proti kozam. Bil je plodovit pisec na vseh omenjenih področjih, še posebej na področju vinogradništva in vinarstva.
Za potrebe vinogradništva je spisal in izdal prvo strokovno knjigo in jo poimenoval Vinoreja. Sprva je izhajala v Bleiweisovih Novicah, leta 1844 pa jo je izdal kot samostojno knjigo. V njej je obdelal sorte vinske trte, osipanje, priporočene sorte, opis posameznih sort, ki jih gojijo na Primorskem, sajenje in nego, varstvo trt pred pozebo in škodljivci, obdelovanje vinogradov, rez, gnojenje, cepljenje in trgatev. Leta 1847 je objavil Kmetijsko kemijo, ki je sprva izhajala kot priloga Novic, nato pa 1856. leta doživela še drugi ponatis. Leta 1850 je Vertovec najprej izdal Sporočilo 
slovenskim vinorednikam sosebno Ipavskim in Primorskim, v katerem je podal najvažnejše ugotovitve, razlage in nasvete iz Vinoreje, istega leta pa je objavil še zbirko 26 pridig pod naslovom Shodni ogovori, ki jih je pridigal ob raznih cerkvenih slovesnostih.
Od zgodovinskih del je njegovo najbolj znano delo Občna povestica ali zgodovina celega sveta, ki ga je spisal leta 1863 skupaj z Mihaelom Vernetom. S področja astronomije pa je znan njegov spis Zvezdoslovje ali zvezdoznanstvo, objavljen v Novicah leta 1847.
Matija Vertovec je umrl 2. septembra 1851 v Št. Vidu in je pokopan na šembijskem pokopališču. Njegov grob s spominskim nagrobnikom je na zahodnem delu pokopališča. Njemu v spomin je bila na pobudo Riharda Dolenca ob stoletnici rojstva leta 1884 postavljena spominska plošča v Št. Vidu, na hiši njegovega sorodnika Filipa Vertovca, v kateri je Matija Vertovec tudi umrl.
Zajčji grad
Zajčji grad leži na južnem robu Podnanosa, ob cesti, ki vodi v Orehovico in naprej na Vrabče. O njegovi zgodovini vemo bolj malo. Zgrajen je bil najverjetneje konec 17. stoletja, leta 1718 pa so ji obzidali še dvorišče. Nekdaj je bila graščina last knezov Porzia. V 2. polovici 19. stoletja jo je kupila rodbina Tavčar, še pred njimi pa jo je imela v lasti družina Zajec, po kateri se je tudi obdržalo ime Zajčji grad. V času, ko je graščina pripadala rodbini Tavčar, naj bi na počitnice semkaj zahajal celo pisatelj Ivan Tavčar, ki grad omenja tudi v svojem znanem delu Cvetje v jeseni.
Več
