Kopija triglavskega Aljaževega stolpa na KjecluČe niste preveč navdušeni za hribolazenje, pa bi vendarle radi doživeli lep razgled na zgornjo Vipavsko dolino, se lahko povzpnete na bližnjo vzpetino nad Orehovico, ki jo domačini imenujemo Kjecl. Lahko pa jo poimenujemo tudi orehovški Triglav, saj je leta 1999 nekaj Orehovčanov na vrhu postavilo dvojnik Aljaževega stolpa s Triglava iz nerjavečega jekla. V njem boste našli vpisno knjigo in kakšen kanček alkoholnega zeliščnega zvarka. Tik pod vrhom je postavljeno tudi manjše nabožno znamenje v obliki kapelice v deblu. Izhodišče dobro označene poti je v Orehovici pri domačiji Premrn (“pri Frenckovih”). Izbirate lahko med dvema dostopoma, krajšo in nekoliko strmejšo, ali daljšo položnejšo potjo, ki vodi čez Golavno, mimo kapelice Božje Martre do vrha. Vsekakor pa bo vaš trud za vzpon na Kjecl bogato poplačan s prelepim razgledom na zgornjo Vipavsko dolino.

Razvaline obzidja utrdbe Tabor nad PorečamiNad Porečami, tik nad vasjo, se dviguje manjša vzpetina, imenovana Tabor. Na njej stojijo razvaline nekdanje taborske utrdbe, ki je vaščanom služila kot zavetišče proti turškim vpadom ob koncu 15. stoletja. Utrdba je povsem prilagojena naravni oblikovanosti površja in je izkoriščala strateške točke težje dostopne vzpetine. Prav zato je tloris utrdbe nepravilnih oblik, le na severni strani je ostanek polkrožnega, v obzidje vpetega obrambnega stolpa. Utrdba je bila kar velika, saj največja dolžina znaša kar 55 metrov, širina pa 28 metrov. V višino je merila vsaj 4 metre. Taborsko zidovje je danes žal v ruševinah. Z vrha se odpira lep pogled na Podnanos z okoliškimi zaselki in sosednje vasi. Na Tabor se lahko povzpnete iz zaselkov Poreče ali Podbreg.

Podružna cerkev sv. SocerbaSveti Socerb je najvišja izmed bližnjih vzpetin, saj leži na nadmorski višini 555 m in zato ponuja čudovit razgled po zgornji Vipavski dolini. Nahaja se zahodno od Podnanosa in se dviga nad sosednjo Podrago. Na vrhu vzpetine stoji obnovljena cerkev sv. Socerba, ki spada v podraško župnijo. Z vrha se odpira pogled od Razdrtega pa vse do Ajdovščine in okoliških vasi, raztresenih po Vipavskih brdih. K sv. Socerbu je mogoč dostop s treh strani. Prvo izhodišče je v Podragi, od koder vodi široka kolovozna pot vse do vrha. Drugo izhodišče je v Podbrjah, pri cerkvi sv. Kozma in Damijana, od koder pot vodi čez Golavno, se v kratkem delu priključi stezi na Kjecl, mimo kapelice Božje Martre, kjer se odcepi desno in vodi na vrh. Tretja, najkrajša pot se začne blizu cerkve sv. Ane na Vrheh, na poti med Vrabčami in Štjakom. Po odcepu za Razgure, pri cerkvi sv. Ane, ki je na levi strani ceste, se po 200 m desno odcepi označena gozdna pot, ki vodi k sv. Socerbu.

O naših krajih
Podružna cerkev sv. Kozma in Damijana (sv. Roka) v Podbrjah

Že samo poimenovanje Podbrje izraža lego te cerkve, ki leži “pod brdi”. Domačini ji pravimo “pri sv. Roku”. Razlaga za tako poimenovanje se skriva v predhodnici obstoječe cerkve, ki je bila zagotovo manjša in najverjetneje posvečena sv. Roku, zavetniku pred kužnimi boleznimi. Zgrajena je bila na prehodu v 16. stoletje. To dokazujeta arhivska listina z letnico 1503, in letnica 1502 na enem izmed sklepnikov v prezbiteriju cerkve.

Cerkev je na zunaj preprosta, ima značilno kraško arhitekturo, ki jo zaznamuje podolgovat tloris s tristrano zaključenim prezbiterijem in zvonikom na preslico. Cerkev nosi dvokapno streho, pokrito s “škrlami”, ki ji dajejo pravi primorski značaj. Vhodni portal je poznorenesančni, nad njim je rozeta podobna tisti na pročelju župnijske cerkve sv. Vida.

Več