Podružna cerkev sv. Miklavža pod Goro

01_miklavz_notranjost V južno pobočje Nanosa (Gore) med Porečami in Vipavo je vtkana podružna cerkvica sv. Miklavža, ki leži na nadmorski višini 443 m. Prve omembe cerkve segajo v začetek 17. stoletja, kar sklepamo iz letnice 1608, vklesane na poznogotskem kamnitem vhodnem portalu. Arhivska listina, izpričuje, da je bila cerkev z oltarjem posvečena leta 1699.

Cerkev sv. Miklavža je bila v svoji več kot 300-letni zgodovini velikokrat izpostavljena tatvinam, razdejanjem in postopnemu propadanju, kar se je zlasti dogajalo med drugo svetovno vojno in tudi po njej, ko je bila izpostavljena obstreljevanju nekdanje jugoslovanske vojske z bližnjega strelišča v Mlakah.

Oropana sta bila kamniti oltar in gotski vhodni portal, rešeno je bilo le nekaj cerkvene opreme, kamnitih elementov in kipov.

Cerkev je bila očiščena ruševin leta 1987, med leti 1991–1993 pa so potekala obnovitvena dela. Vanjo so bili ponovno vgrajeni ohranjeni ostanki prvotne oltarne arhitekture, kipa sv. Florijana in sv. Antona Padovanskega ter kamnit rebrastozvezdast obok. Ponovno je bila posvečena 5. decembra 1993.

Cerkev ima tipično primorsko arhitekturo, je enoladijska, s triosminsko zaključenim prezbiterijem, zvonikom na preslico in s kamnitimi “škrlami” prekrito streho. V zvoniku sta postavljena dva manjša zvonova. V notranjosti cerkve obiskovalca prevzame zelo lepa arhitektura oltarja, ki je mojstrsko obnovljen. Na vsaki strani sta po dva stebra, oltar pa se zgoraj zaključuje s polkrožnim slemenom, na katerem je na vsaki strani po ena angelska figura. V oltarni niši je postavljena podoba sv. Miklavža s škofovsko opravo v družbi dveh obdarovanih otrok. Naslikal jo je akademski slikar Tomaž Perko.

Cerkev je priljubljena romarska in pohodniška točka. Dodatno vrednost ji daje lepa lega s kuliso mogočnega nanoškega skalovja, ki se pne nad njo. Tu se nahaja tudi najsevernejše rastišče samostojne združbe zimzelenega nizkoraslega primorskega hrasta ali črnike (Quercus ilex) v Sloveniji.

Pešpot do cerkve vodi iz vasi Poreče ali z Gradišča nad Vipavo, mogoč pa je dostop tudi z avtomobilom z “nanoške” ceste z odcepom “pri zgornjih koritih”.

img_9826.