Podružna cerkev sv. Trojice nad OrehovicoCerkev sv. Trojice stoji na vzpetini nad vasjo Orehovica na nadmorski višini 392 metrov. S kakšnim namenom je bila zgrajena, ni znano, ugiba se, da so jo morda dali postaviti okoliški vinogradniki, ki so imeli v neposredni bližini cerkve in v dolini potoka Pasji rep svoje vinograde.

Arhivska listina izpričuje, da je bila cerkev posvečena leta 1642. Ob posvetitvi so bile v oltar vzidane starejše relikvije prejšnje cerkve, iz česar je moč sklepati, da je cerkev na tem mestu stala že prej. Njen zgodnejši obstoj nam izpričuje tudi napis v arhivski listini iz leta 1466, kjer so podatki o vinogradniških posestih kartuzije Bistra v Pasjem repu pri cerkvi sv. Trojice.

Cerkev je imela preprosto enoladijsko zasnovo in je s prezbiterijem merila 12 m v dolžino in 6 m v širino. Značilna sta bila tudi zvonik na preslico in s kamnitimi “škrlami” krita streha. Notranjost cerkve je krasila preprosta kamnita miza z majhnim lesenim nastavkom in leseno reliefno podobo sv. Trojice. Podobno kot vse ostale podružne cerkve je tudi ta doživela klavrno usodo in bila porušena. Kolikor toliko so se ohranili le pročelje z zvonikom, notranji obok med ladjo in prezbiterijem ter nekaj ostankov zidov.

V letih 1987–88 je bila cerkev skorajda na novo zgrajena in 28. avgusta 1988 posvečena. Današnja cerkev ima nova leseno ostrešje in opečno kritino, ki je zamenjala nekdanjo kamnito. Zvonik na preslico pa je dobil tudi majhen zvon. Notranjost je, kot nekdaj, preprosta, prvoten oltar z leseno plastiko je nadomestil zidan daritveni oltar, steno prezbiterija pa krasi podoba z motivom sv. Trojice in pokrajinskim motivom lege cerkve in okolice v spodnjem delu, delo amaterske slikarke Danice Kuščer.

Dostop do cerkve je mogoč z več strani. Najbolj običajna pot k cerkvi je široka in dobro označena makadamska pot iz Orehovice, ki se začne sredi vasi (“pri Rojcovih”, hišna št. 8) in se vije dober kilometer do cerkve. K cerkvi peljejo še steza iz zaselka Škrle, ki vodi mimo “Pintrčnega Vršnjaka” do cerkve, malo daljša pot iz Lozic (od Žibrnovega jezu) ali iz zaselka Loka “čez Reber”, ki se deloma slikovito vije skozi vinograde. Do cerkve je mogoče priti naokrog tudi iz doline Pasjega repa, od koder se je potrebno povzpeti do poti, ki pripelje z loziške strani.

Stanko Premrl

Stanko Premrl se je rodil 28. septembra 1880 v družini “Johanovih”. Bil je duhovnik, glasbenik, skladatelj, glasbeni pedagog, pisec in orgelski virtuoz. Študiral je bogoslovje v Ljubljani, po končanem študiju pa je leta 1903 nadaljeval študij glasbe na Dunaju. Po zaključenem študiju glasbe se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval in bil vodja orglarske šole, glavni organist v ljubljanski stolnici, stolni kaplan, urednik glasbenih prilog Cerkvenega glasbenika in predavatelj na akademiji za glasbo kot redni profesor za orgle. Bil je zelo dejaven skladatelj predvsem na področju cerkvene glasbe, saj je zložil več kot 1000 cerkvenih vokalnih skladb in 600 partitur za orgle. Sodi med najplodovitejše slovenske skladatelje, saj je zapustil prek 2000 glasbenih del. Med drugim je uglasbil mnoge posvetne pesmi, med temi tudi Prešernovo Zdravljico. Po izročilu je menda prve note v naglici, da mu napev ne bi ušel iz spomina, napisal kar na papirnato vrečko – (“škrtoc”). Sloves in vrhunec časti je skladba dosegla z razglasitvijo za slovensko državno himno.

Več